PLEČNIKOVA MEDALJA v kategoriji arhitekturna realizacija večjega merila
Objekt novega enajstoddelčnega vrtca v Bohinjski Bistrici je umeščen na rob največjega naselja Bohinjske doline. S stavbo šole dr. Janeza Mencingerja in cerkvijo sv. Miklavža sooblikuje vstopno veduto. Z gradacijo višine volumnov in njihovo odprto pojavnostjo se objekt želi karseda približati kvalitetam okolja in s tem uporabnikom - malim otrokom- omogočiti bogato doživljajsko izkušnjo domačega bohinjskega prostora. Zasnovan je bil kot odgovor na programski in prostorski izziv: kako otroku zagotoviti prostore
srečevanja in proste izbire ter mu hkrati omogočiti aktivno občudovanje in raziskovanje domačega okolja. Objekt je členjen na tri manjše hiše, ki jih definirajo dolge dvokapne strehe. Tri dopolnjujoče horizontalne volumne povezuje notranje skupno dvorišče. Ta prostor postane povezovalni del celote, mesto srečevanja, dogodkov, prihodov in odhodov. V pritličju prve hiše se nahajajo servisni prostori, lastna kuhinja, ordinacija in prostori za strokovne delavce, nad njimi pa je šest igralnic za starejše otroke. Druga hiša je pritlična, v njej se nahaja pet igralnic za mlajše otroke in zunanja igralnica. V tretji pa se nahaja telovadnica, skupni prostor igre vrtca in celotne bohinjske skupnosti.
Tradicionalen element slovenske hiše - gank, predstavlja novo priložnost oblikovanja prostorov srečevanja. Zanka notranjih in zunanjih vzdolžnih povezav omogoča fleksibilno rabo in kroženje. Prečno na ‘ganke’ se odpirajo igralnice, ki se lahko med sabo na določenih mestih vizualno in fizično povezujejo. Po dve igralnici si delita sanitarno jedro, ki prav tako deluje na sistemu kroženja in omogoča srečevanje otrok iz sosednjih skupin.
Zasnova objekta je temeljila na tipologiji domačije, ki jo sestavljajo bivalni objekt in pripadajoča gospodarska poslopja. Temu sledi tudi materialnost: Betonska jedra in pritličje prve hiše predstavljajo bazo na kateri slonijo lesena
ostrešja in lesen fasadni ovoj, ovoj druge hiše je popolnoma lesen, medtem ko so jedra tretje hiše ometana, v zatrepih pa je izvedena lesena macesnova prezračevana fasada. Betonske stene v notranjosti so ometane, medtem ko so skeletne stene obdane z leseno oblogo. Leseni lepljeni nosilci so vidni in pripovedujejo konstrukcijsko logiko hiše.
Osrednja površina novega igrišča je trata, večnamenska površina za druženje, igre in dogodke. Okrog nje se ovije,“asfaltna zanka”, ki se vpenja v glavni vhod iz osrednje avle in izteče do stranskega vhoda na igrišče. Širok “prodnat trak” se z JZ roba igrišča ovije okrog osrednje trate in prisloni ob pokrito učilnico na prostem. Vanj so umeščena igrala. Zasnova vegetacije podpira zasnovo vrtca in igrišča, z vzpostavljanjem robov zagotavlja varnost, intimo, senco in mehča pojavnost novega objekta v ploskovni krajini. V notranjosti igrišča so na strateške pozicije umeščena posamična drevesa. Sadovnjak senči osrednjo trato. Ob lesenih terasah igralnic za najmlajše se nahajajo zeliščne / zelenjavne grede. Vstopni trg določa velika lipa.
Vrtec Bohinj - poročilo žirije
Vrtec je umeščen na rob največjega naselja v Bohinjski dolini in se z vhodnim dvoriščem navezuje na nasproti ležeče dvorišče osnovne šole. Dialog med vzgojnima institucijama je vzpostavljen tako v vsebinskem kot tudi v formalnem smislu. Merilo vrtca pa je hkrati pomembno tudi zaradi velikosti lastnih volumnov, ki temeljijo na tipologiji bohinjske domačije, a na neobičajen način. Gre namreč za njeno povečavo, ki ob dosledni izpeljavi projekta dobi svojo arhitekturno vrednost. Tradicionalni elementi v svoji povečani različici dobijo dominanten pomen, pri čemer izkušnja dostopa in notranjosti obiskovalce preseneti z odprtostjo.
V nasprotju z običajno zaprto stavbno strukturo je prostor fluiden, svetel in omogoča nove interakcije tako med interierjem in eksterierjem kot med igralnicami, pa tudi med zaposlenimi in starši ter znotraj kolektiva zaposlenih. Gradacija volumnov in njihovo odpiranje se približata odlikam okolja in vsem uporabnikom omogočata bogato izkušnjo doživetja sicer poznanega bohinjskega prostora na nov način. Arhitektura vrtca ne le omogoča poglede navzven in znotraj objekta, temveč z njihovim odpiranjem ter predvsem dosledno izpeljavo ideje v konstrukciji, funkciji in materialu ustvari povsem novo arhitekturno izkušnjo.
Tradicionalni elementi zato nimajo le formalne ali konstrukcijske vrednosti. Svojo vlogo odigrajo tudi v pomenskem smislu, z asociacijo na sicer zaprte bohinjske domačije. Ta preoblikovana izkušnja v arhitekturni prostor vpelje nov pomen sobivanja v povezavi z naravo, ki odpira priložnosti za nove socialne interakcije in povezovanja. Preprosta in funkcionalna zasnova je nadgrajena s prehodnostjo vseh igralnic med zunanjostjo in notranjosjto, kar omogoča »fleksibilno kroženje« in interakcije – na več ravneh – med otroki, vzgojiteljicami, zaposlenimi in starši. Odprti prostor različne programske prvine povezuje v celoto tako, da poudari preprostost in uporabnost zasnove odprtega prostora; tega opredeljujejo naravni materiali, ki kljub intenzivni rabi ostajajo v dobri formi, tudi pozimi in tudi v Bohinjski dolini.
Vešče preigravanje merila lahko opazimo tudi v igralnicah: njihova oprema v prvi vrsti sicer odgovarja na funkcionalne zahteve, a se lahko isti elementi prilagodijo tudi za uporabo v otroških kotičkih. Zasnova vrtca uspešno zabriše meje med notranjostjo in odprtim prostorom, tako z vizualnimi povezavami kot tudi programsko, z gradacijo vsebin igralnic, teras, vrtička, igrišča in brežine z vegetacijo – od središča območja proti robovom, pri tem pa odlično posreduje med malim merilom uporabnikov in velikim merilom okoliške krajine.
