Razumevanje odnosa med arhitekturo in širšim prostorom pomembno določa merilo, za katero niso bistvene le količine kvadratnih ali tekočih metrov, temveč tudi razumevanje razmerja do okoliščin, v katerih lahko arhitektura vzpostavi specifično izkušnjo prostora. Pri tem dobi uravnoteženost razmerij z gibanjem tudi svojo časovno dimenzijo.
Iz usklajenosti materiala, fizičnega prostora in gibanja lahko v kontekstu arhitekture razberemo tudi etični odnos tistih, ki so v proces njenega nastajanja vpleteni. Ne le arhitekti in krajinski arhitekti, temveč tudi številni sodelavci, upravljavci, izvajalci, investitorji, tudi pisci, fotografi in drugi. Arhitektura je ne nazadnje skupinsko delo. Njena podstat so družbene vrednote, za katere se danes zdi, da počasi izginjajo. Na uravnoteženo merilo arhitekturnega dela zato vplivajo številne nevidne vezi, brez katerih arhitekturna kultura v sodobni družbi ne bi imela svojega mesta.
Arhitektura – tako velikega kot malega merila – poveže prostor z ljudmi: poveže obrobje in središče, naravo in mesto, zunanji in notranji prostor, zgodovino in sedanjost, mlade in stare, tudi svet živih in mrtvih. Je orodje za umerjanje, in to se odslikava tudi v vseh letošnjih nagrajenih delih. Pokopališče Ankaran umerja merilo pokopališča z merilom parka in širše krajine, življenje in smrt z neskončnostjo, horizontom in nebom; Vrtec Bohinj umerja povečano merilo arhitekture z malim merilom uporabnikov in kraja; revitalizacija Stare steklarske in Vrazovega trga na Ptuju umerja malo merilo posegov z velikim učinkom programov, ki jih ponuja središče mesta; knjiga Between History, Ideologies and Conflicts: Architecture in Slovenia 1968-1991 raziskuje nova razmerja v arhitekturni kulturi novejše zgodovine v širšem evropskem merilu; platforma Landezine, četudi nima fizičnih razsežnosti, umerja veliko merilo globalnega spletnega stičišča ter realni prostor za spremljanje, razkrivanje in raziskovanje urejanja odprtega prostora v malem merilu pametnega telefona; magistrsko delo Pravica do železnice: idejna zasnova revitalizacije železniških objektov v Baški grapi v kontekstu Bohinjske proge v velikem merilu infrastrukture in krajine z akupunkturnimi intervencijami manjšega merila vzpostavlja dialog z lokalno skupnostjo ter odpira nove premisleke o vlogi arhitekture v kontekstu začasne rabe prostora.
Ne nazadnje so vsa tri nagrajena dela v kategorijah javnega prostora ter arhitekturnih realizacij večjega in manjšega merila plod javnih natečajev in javnih investicij lokalnih skupnosti, kar ponovno dokazuje, da sta pogoj za realizacijo kakovostne arhitekture strokovna izbira najboljše rešitve in transparenten postopek oddaje javnega naročila.
Visoka kakovost vseh letošnjih predlogov in še posebej odličnost nagrajenih del sporočata, da se tudi v današnjem času velikih družbenih kriz porajajo in uresničujejo arhitekturne zamisli velikih in malih meril, ki najdejo nove poti za povezovanje prostora in ljudi, s čimer bistveno prispevajo k iskanju odgovorov na najgloblja vprašanja človekovega bivanja.
Na portal za Plečnikove nagrade 2025 je prispelo 44 prijav, od tega sta bili dve podvojeni, kar pomeni 42 prijav: 11 v kategoriji realizacije večjega merila, 12 v kategoriji realizacije manjšega merila ter 5 v kategoriji realizacije javnega prostora, poleg tega pa še 4 v kategoriji strokovne publicistike, 5 v kategoriji bogatitve prostorske kulture in 5 v kategoriji štipendij Prešernovega sklada. Dve prijavi iz kategorije realizacije večjega merila je žirija premestila, in sicer eno v kategorijo manjšega merila in eno v kategorijo javnega prostora. Eno delo s področja strokovne publicistike pa je zaradi konflikta interesov iz ocenjevanja izločila.
Uvodni sestanek je potekal v Plečnikovi hiši 28. januarja 2025; sledila sta še dva sestanka, nato pa trije dnevi ogledov. Zaključni sestanki so bili prav tako v Plečnikovi hiši. Podroben potek dogodkov je razviden iz zapisnikov.
Postopek izbire je komisija sklenila 7. marca na isti lokaciji in sprejela končne odločitve o podelitvi nagrad.
Sklad arhitekta Jožeta Plečnika je v ponedeljek, 19. maja 2025 na vrtu Plečnikove hiše na Karunovi, slovesno podelil Plečnikove nagrade 2025.
Prejemnikom so bile nagrade podeljene v prijetnem in sproščenem vrtnem vzdušju Plečnikove hiše iz rok predsednika žirije, Mateja Vozliča. Svečan dogodek je s svojo prisotnostjo požlahtnila slavnostna govornica, predsednica Republike Slovenije, dr. Nataša Pirc Musar z navdihujočim in načelnim državniškim govorom, ki mu je sledil odrski pozdrav nekdanjega podžupana MOL, prof. Janeza Koželja z vedno inspirativnimi besedami. Dogodek je v intimnem in prijateljskem vzdušju majskega večera povezoval Timon Šturbej. Prof. Boštjan Vuga, predsednik upravnega odbora Sklada arhitekta Jožeta Plečnika, je goste in nagrajence pospremil z besedami: »Poslanstvo Plečnikovih nagrad je, da so projektivne, da kažejo pot naprej ter s svojo vrhunskostjo, svojstvenostjo in inventivnostjo vplivajo na arhitektovo delovanje in na razvoj širokega spektra arhitekturnih praks. Plečnikove nagrade podeljujemo za končana, realizirana dela. Tu se združita preteklost in sedanjost z namenom, da ponudita gradivo za prihodnost. Tu je teža Plečnikovih nagrad, v njihovem vplivu na arhitekturne prakse in na produkcijo v prihodnosti. Sklad danes podeljuje nagrade delom, ki povezujejo umetniško imaginacijo s sodobnimi socialnimi, političnimi, ekonomskimi, tehnološkimi in okoljskimi dogajanji in ki dokazujejo, da njihovi avtorji s svojim delovanjem niso le aktivni ustvarjalci prostora, ampak celotne družbe.«
Podelitveni dogodek je otvorila uvodna predstavitev projektov lanskih štipendistov, ki jim je sledila slovesna podelitev nagrad najodličnejši realizirani arhitekturi. Tudi letošnji nagrajenci so bili predstavljeni v filmskem formatu skozi dokumentarni film režiserja Dominika Menceja in direktorja fotografije Roka Kajzer Nagodeta. Dvovečeren program podelitve, razstav in okrogle mize se je odvijal na treh lokacijah: v Plečnikovi hiši, v atriju Mestnega muzeja in galiriji DESSA.
Strokovna žirija v sestavi Matej Vozlič (predsednik), Blaž Babnik Romaniuk, Matjaž Bolčina, Luka Javornik in Mia Roth Čerina je letos v kategorijah nagrad (za arhitekturno realizacijo večjega merila, za arhitekturno realizacijo manjšega merila, za javni prostor, za strokovno publicistiko, za bogatitev prostorske kulture) izbrala eno Plečnikovo nagrado, štiri Plečnikove medalje in eno študentsko štipendijo.
foto: Mateja Jordovič Potočnik
Razstava artefaktov Plečnikovih nagrad 2025: VELIKOST ARHITEKTURE
Razstava nagrajena dela predstavlja skozi temeljno idejo projekta, ki ga letos postavljamo v kontekst "velikosti".
Velikost v arhitekturi je lahko fizična ali abstraktna, merljiva ali metaforična.
Arhitekturno dejanje je večplastno in združuje številne dimenzije: fizično velikost, kulturno vrednost, družbeni vpliv, duhovno razsežnost, presežnost filozofske ideje, daljnosežnost vizije, ustvarjalni razpon, ali umetniško izjemnost. Predvsem pa je arhitektura medij, ki ga doživljamo izkustveno, v odnosu do širšega konteksta in v povezavi z naravo in ljudmi. Uravnotežiti zna razmerja in harmonizirati odnose: majhna arhitektura je lahko kulturno in družbeno velika – ali obratno.
Razstava v Plečnikovi hiši je skozi izbrane prostorske fragmente izpostavila osrednjo temo projekta oziroma vodilno idejo arhitekturnega posega. Namesto klasične, objektivne predstavitve odsotne arhitekture je zavestno ubrala nasprotno pot – ideje nagrajenih projektov, teoretskih in digitalnih praks so bile predstavljene v materializirani obliki, kot otipljivi artefakti, ki razpirajo njihovo vsebinsko in konceptualno jedro.
Jerneja Fischer Knap in Urša Vrhunc
foto: Mateja Jordovič Potočnik
